Biografski - dokumentarni film

Viharnik z roba, 100 let Skalašev avtorja Igorja Vrtačnika je 107-minutni biografski, gorniški, zgodovinski, avanturistični film, ki pripoveduje zgodbo o začetkih slovenske športne elite, oblikovanju samozavesti in krepljenju narodnega ponosa.

Kulturno-zgodovinsko ozadje filma:

Druga polovica 19. stoletja je bila za Slovence, ki so na svojem ozemlju čutili pritisk Nemcev ter sistematično germanizacijo na vseh področjih življenja – kulturnem, gospodarskem, socialnem, športnem in izobraževalnem –, čas iskanja narodne identitete. V alpinizmu se je ta konflikt prenesel na osvajanje najvišjih vrhov, še posebej je šlo za prvenstvo v mogočni Triglavski severni steni. Tam so mladi in drzni alpinisti Turistovskega kluba Skala, ustanovljenega leta 1921, v Ljubljani – t. i. Skalaši, dosegali vrhunsko raven v plezalni tehniki, enakovredno vodilnim nemškim in italijanskm plezalcem. Med Skalaši sta bili tudi dve slovenski plezalki Pavla Jesih in Mira Marko Debelak, ki veljata za eni najboljših plezalk svojega časa na svetu.

Osrednji lik filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev je Joža Čop, »mali človek, velik alpinist«, ki si je s svojo požrtvovalnostjo, neustrašnostjo in vztrajnostjo pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon svojih sodobnikov, pa tudi vseh kasnejših generacij Slovencev. Član Turistovskega kluba Skala je bil vzor Skalašem, Oton Župančič mu je za pedesetletnico napisal ter posvetil odo, ob njegovi osemdesetletnici, leta 1973, pa je izšel roman Stena pisatelja Toneta Svetine. Ta biografski roman pripoveduje o »vrhunskem alpinistu, ki ga osvajajo ženske, on pa osvaja Steno – nazadnje tudi osrednji steber, ki ga po njem poimenujejo Čopov steber.« Jože Čop se je preizkusil tudi kot igralec, nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih V kraljestvu Zlatoroga (1931) ter Triglavske strmine (1932), ki sta nastala v produkciji Turistovskega kluba Skala.

Plezalne sekvence so posnete v Triglavski severni steni, z avtentično plezalno opremo in plezalno tehniko z začetkov alpinizma. Snemanje je potekalo v dolini Vrat, v Triglavski severni steni, na Vršiču in vrhu, imenovanem Nad Šitom glava.

Film je nastal v koprodukciji RTV Slovenija s sodelovanjem Gornjesavskega muzeja, Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, Triglavskega narodnega parka, Filmskega arhiva Republike Slovenije in GRS Mojstrana. Arhivsko gradivo so prispevali RTV Slovenija, Slovenski planinski muzej v Mojstrani, Filmski arhiv Republike Slovenije, uporabljeni pa so bili tudi materiali zasebnih fotografskih arhivov Dušice Kunaver, Antona Sazonova, Franca Ekarja, dr. Mihe Potočnika, Mitje Koširja, Toneta Kralja, Kazimirja Drašlerja, Mihe Kajzelja, dr. Petra Mikše. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Zanimivost: 

Viharnik z roba, 100 let Skalašev je dolg 107 minut, enako kot izvorna verzija prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga (3000 metrov filmskega traku). Ohranjena je namreč le okrnjena različica v dolžini 76 minut (2100 metrov filmskega traku). Gre za režiserjev poklon ter hommage izjemni osebnosti prof. Janku Ravniku, gorniku, glasbeniku, skladatelju, fotografu ter seveda režiserju, scenaristu in montažerju prvega slovenskega celovečernega filma.

Dokumentarni film bo predvajan v Narodnem domu Mežica v torek, 24. 9. 2024, ob 18.30. Film traja 90 minut. Po koncu filma sledi intervju z Marto K. Čokl.  Vodi ga Jure K. Čokl. Prijazno vabljeni!

Vstopnina: 8€